STRES JE POSTAL NAŠ VSAKDANJIK
V našem prehitrem življenjskem tempu je stres postal naš vsakdanjik. In ravno prehiter življenjski tempo in način življenja sta nas pripeljala do tega, da stres sprejemamo kot nekaj vsakodnevnega.
STRES IN UTRUJENOST
Kako pa si lahko pomagamo pri premagovanju stresa in utrujenosti? Kako si lahko pomagamo, da stres ne bo načel našega zdravja?
NIJZ opredeljuje stres kot normalen odziv posameznika (psihološki, vedenjski in fiziološki), kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje (telesno in/ali duševno) zaradi notranjih ali zunanjih vplivov (stresorjev), ki so lahko v obliki dogodkov, predmetov ali ljudi.
Stresorji so lahko pojavljajo v različnih oblikah. Lahko so manjši (npr. gneča na cesti) ali večji (npr. smrt v družini), zunanji (npr. kratek časovni rok za določeno delovno nalogo) ali notranji (npr. skrbi, črne misli), negativni (npr. prometna nesreča) ali pa celo pozitivni (npr. rojstvo otroka). Enak dogodek bo nekomu predstavljal stresor, drugemu pa spodbudo, odvisno od posameznikove osebnosti, izkušenj, njegove socialne mreže ter drugih okoliščin. Kadar posameznik zaznava, da obvladuje situacijo, ga lahko stres spodbudi k dejanjem in mu omogoča boljše spoprijemanje s težavo ali nalogo, to je tudi tako imenovani pozitivni stres in je dober. Kadar pa posameznik zaznava, da zahteve situacije presegajo njegove zmožnosti za spoprijemanje z njimi, je doživljanje stresa negativno. Podobno je tudi v primeru, ko je stresnih situacij preveč oz. predolgo trajajo, takrat lahko nastopijo že hujše bolezni.
KAKO VEMO, DA SMO V STRESU?
Ob srečanju s stresorjem naše telo preide v tako imenovano stanje »boj ali beg« in vključuje pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napete mišice, mrzle dlani in stopala, vznemirjen želodec in občutek strahu ali ogroženosti. V kolikor je to enkratni pojav v daljšem časovnem obdobju, to za posameznika ni tako obremenjujoče. V kolikor pa posameznik zavedno ali nezavedno vsak dan (lahko tudi večkrat dnevno) prehaja v tovrstno stanje, se pojavijo tudi novi simptomi, ki že nakazujejo hujše težave na dolgi rok: pospešen utrip srca, glavoboli ali prebavne motnje; napetost, potrtost, razdražljivost; pomanjkanje volje, težave s spanjem in pozornostjo ter tudi negativne misli (npr. ”tega ne zmorem.”).
Tovrstna stanja, če se hitro ne ukrepa, lahko vodijo v zmanjševanje imunske odpornosti ter kardiovaskularne, prebavne, dihalne motnje/bolezni, v anksioznost ali depresivne motnje ter številne odvisnosti.
Zelo pomembno je, da posameznik kljub tempu in svojemu načinu življenja, sebi prisluhne toliko, da opazi kaj se mu dogaja. Pozorni moramo biti na svoje telo, misli in čustva. V kolikor sami ne zaznamo sprememb, ki se nam dogajajo, moramo prisluhniti ljudem okoli nas, ki po navadi prej opazijo spremembe na nas, kot mi sami. Prepoznati moramo kaj so stresorji okoli nas in ali lahko na njih vplivamo ali ne.
KAKO PREMAGATI STRES?
Za premagovanje stresa obstaja več načinov in strategij, kako si lahko sami pomagamo preventivno za uravnavanje ravnotežja, še predno preidemo v kakšno hujše stanje. Posvetiti se je potrebno sprostitvenim tehnikam, sprostitvenim športnim aktivnostim, posvetiti sebi in svojim »tihim, skritim« željam ter se zanesti na oporo bližnje okolice. Pri tem je pomembno da se lotimo aktivnosti, ki nam ustreza in se ob njej dobro počutimo ter da delujemo oz. se posvetimo vsem trem nivojem: telesnemu, čustvenemu in vedenjskemu.
SPROSTITEV Z MASAŽO
Med bolj poznane in učinkovite sprostitvene tehnike nedvomno sodi masaža celega telesa, ki poleg sproščanja fizičnega telesa poskrbi tudi za sprostitev misli in duha.
Masaža dobro deluje na:
- raztezanje vezivnih tkiv,
- preko živcev deluje na notranje organe in regulira njihovo delovanje,
- izboljšuje prekrvavitev,
- pripomore k boljšemu dihanju,
- pospešitev regeneracije tkiv,
- segrevanje in sproščanje napetih mišic,
- izboljšanje sklepne gibljivosti,
- sproščanje mišičnih vozličev ter pripomore k prožnosti kože,
- povečanje izločanje odpadnih strupov in strupenih snovi iz telesa,
- izboljšanje spanja,
- povečanje zavedanja lastnega telesa.
Z drugimi besedami, zaradi delovanja masaže na celotno telo in s tem delovanja na celotni centralni živčni sistem, nam upade napetost, poveča se prekrvavitev, upade bolečina in počutimo se bolj sproščeni, lahkotni in ponovno polni energije.
Pomembno je, da masaža ni enkratno dejanje, ki si jo privoščimo le ob nastanku težav. Za preprečitev hujših stresnih obolenj in motenj ter za vzdrževanje ravnotežja in celostnega dobrega počutja, mora masaža postati del našega vsakdana. Tisti, ki imajo možnost vsakodnevnih masaž doma na masažnem stolu točno vedo, kako se z masažami lahko učinkovito borimo proti napetosti v telesu.
Preberite tudi članek Zdravstvene prednosti masažnih stolov in se prepričajte o vseh zdravstvenih prednostih masaže.
